Slovar ročnega orodja: različna poimenovanja - 1. del
Ročno orodje je del vsakdanjega življenja in obrti že stoletja. Poleg funkcionalne vrednosti ima zanimivo zgodovino tudi njegovo poimenovanje, ki se v različnih jezikih pogosto razlikuje, prepleta ali celo nasprotuje. V Sloveniji za ista orodja pogosto uporabljamo več izrazov: pogovorne, tehnične ali prevzete iz drugih jezikov. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogosteje uporabljenih orodij ter izvor njihovih imen, ob tem pa tudi ustreznice v tujih jezikih.
Francoz ključ oziroma univerzalni ključ
V slovenščini zelo uveljavljen izraz francoz ali francoski ključ označuje univerzalni ključ, pri katerem ena čeljust drsi in se s pomočjo vijaka prilagaja različnim dimenzijam matic in vijakov. V tehnični literaturi se zanj uporablja izraz nastavljivi ključ oziroma univerzalni ključ. Zgodovinsko gledano se je sodobna oblika razvila v drugi polovici 19. stoletja, njen patent pa je leta 1891 vložil švedski izumitelj Johan Petter Johansson.
Posebnost pri tem orodju je, da ga različni narodi imenujejo različno: Francozi govorijo o angleškem ključu (clé anglaise), Nemci pa ga v pogovoru pogosto imenujejo kar »Francoz« (Franzose). V angleščini se uveljavljata izraza “adjustable wrench” in “adjustable spanner”, v ZDA pa se pogosto uporablja tudi ime “Crescent wrench” po blagovni znamki Crescent. To kaže, da imena pogosto nimajo nujno povezave z dejanskim izvorom, temveč izhajajo iz jezikovnih posebnosti ali vpliva znanih proizvajalcev.
Kombinirke oziroma kombinirane klešče
Kombinirane klešče ali kombinerke oziroma kombinirke so v Sloveniji sinonim za osnovno orodje, ki ga najdemo v skoraj vsakem orodjarstvu in gospodinjstvu. Njihova posebnost je večnamenskost – z njimi lahko prijemamo, držimo in režemo. Ime izhaja prav iz te kombinacije funkcij. Tudi v drugih jezikih se uporablja sorodna terminologija: angleško combination pliers, “nemško Kombinationszange.
Čeprav zgodovinsko ni enega samega izumitelja, se je razvoj kombiniranih klešč povezal z razmahom industrije v 19. stoletju. V ZDA so se v električarskih krogih uveljavile kot lineman’s pliers, po podjetju Klein pa se je uveljavil celo pogovorni izraz »Kleins«. To je še en primer, kako lahko blagovne znamke vplivajo na vsakdanje besedišče.
Ščipalke oziroma ščipalne klešče
V vsakdanji rabi jim pogosto rečemo kar ščipalke, v tehničnih priročnikih pa so to ščipalne klešče ali diagonalne klešče. Njihova funkcija je rezanje žice in podobnih materialov, zato imajo rezila postavljena diagonalno glede na ročici. V angleščini so poznane kot diagonal pliers ali side cutters, v nemščini kot “Seitenschneider”. V ameriški slengovski rabi se zanje uporablja tudi izraz “dikes” ali “diags”, ki pa se v formalnem jeziku redkeje pojavlja. Orodje se je uveljavilo predvsem v času razmaha elektrifikacije in gradnje ograj v 19. stoletju, ko se je povečala potreba po hitrem rezanju žičnih materialov.
Univerzalne klešče oziroma papagajke
Med najbolj slikovitimi izrazi v slovenščini so gotovo papagajke. Gre za univerzalne klešče z nastavljivim razponom čeljusti, ki se uporabljajo predvsem v vodovodarskih in inštalaterskih delih. Pogovorno ime naj bi izhajalo iz značilne oblike čeljusti, ki spominja na kljun papige, čeprav tega ne potrjuje noben uradni jezikoslovni vir.
V tujini prevladujejo bolj opisni izrazi. V angleščini so to tongue-and-groove pliers, groove-joint pliers ali water pump pliers. V nemščini se zanje uporablja izraz Wasserpumpenzange, kar neposredno kaže na njihovo tipično uporabo pri vodnih črpalkah in ceveh. Moderna oblika teh klešč je bila razvita v začetku 20. stoletja, množično pa so jih popularizirali ameriški proizvajalci, kot je Channellock, po katerem se v ZDA še danes pogosto pogovorno imenujejo.
Poimenovanja ročnega orodja lepo kažejo, kako se tehnološki razvoj in jezik prepletata. Medtem ko tehnični izrazi stremijo k jasnosti in enotnosti (npr. nastavljivi ključ kombinirane klešče), pogovorna raba ustvarja slikovite izraze, kot so francoz, kombinirke, ščipalke in papagajke. V različnih državah najdemo različne tradicije poimenovanj – Francozi govorijo o angleškem ključu, Nemci o Francozu, Slovenci o papagajkah. Prav te razlike so del bogate kulturne dediščine orodij, ki so v svoji osnovi univerzalna, a v jeziku vedno dobijo lokalno obarvano ime.