Varnost pri uporabi ročnega orodja - vodič za profesionalne uporabnike
Uporaba ročnega orodja je v delavnicah, industriji in gradbeništvu del vsakodnevne prakse. Čeprav gre za orodja, ki se zdijo preprosta in obvladljiva, podatki kažejo, da so ravno ta pogosto vzrok resnih poškodb. Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji leta 2023 prijavljenih več kot 14.000 poškodb pri delu, med katerimi so bile najpogostejše poškodbe prstov rok. Vzrok je praviloma izguba nadzora nad strojem, orodjem ali opremo. Na ravni Evropske unije statistika kaže podobno sliko: med najpogostejšimi razlogi za nesreče so stik z ostrimi in premikajočimi se predmeti, nepravilna uporaba orodij ter izguba nadzora nad delovnimi postopki.
Za profesionalce to pomeni, da ni dovolj poznavanje osnov varne uporabe, temveč je nujno obvladovanje celotnega sistema tveganj, povezanih z uporabo ročnega orodja.
Podatki o poškodbah pri delu
Podatki NIJZ in Eurostata opozarjajo, da so poškodbe, povezane z ročnim orodjem, več kot le manjše nezgode. Gre za laceracije, poškodbe tetiv in celo amputacije, ki pogosto vodijo do trajne izgube funkcionalnosti. Študije primerov v industriji potrjujejo, da so najnevarnejše poškodbe povezane z rezalnimi in brusilnimi postopki, kjer pride do neposrednega stika s hitro premikajočimi se rezili, ter z uporabo hidravličnih ali pnevmatskih stiskalnic, kjer so tveganja ujemanja prstov izjemno velika. Poseben izziv predstavljajo tudi vibracijska orodja, saj dolgotrajna uporaba vodi v kronične bolezni, kot je sindrom vibracijske roke (HAVS).
Vrste poškodb pri delu
Rezila žage, sekire, rezalnikov, univerzalnih nožev (olfa noži) ali brusilnikov lahko v delčku sekunde povzročijo globoke reze ali amputacije. Stiskalnice, pa tudi primeži, predstavljajo tveganje za stisk prstov oziroma roke, medtem ko odpadni delci pri brušenju, spenjanju, sekanju in zabijanju ogrožajo predvsem oči in obraz. Ne smemo spregledati niti tveganja električnega udara, ki nastane, če se pri delu na električnih vodnikih uporablja neustrezno ali poškodovano izolirano orodje.
Več o ročnem orodju za električarje, njegovem namenu, certificiranju in pravilni uporabi si lahko preberete v našem blogu Profesionalno orodje za električarje.
Napake pri profesionalni uporabi orodja
Tudi izkušeni strokovnjaki pogosto ponavljajo napake, ki vodijo v nezgode.
- Najpogostejša je slabo izvedena ocena tveganja: postopki, kot so čiščenje, vzdrževanje ali shranjevanje, niso vključeni v načrt varnega dela.
- Prav tako se pogosto uporablja nepravilna osebna varovalna oprema - na primer predebele rokavice pri delu ob rotirajočih delih, kjer lahko predstavljajo dodatno nevarnost.
- Druga kritična točka je pomanjkanje vzdrževanja in kalibracije. Momentna in merilna orodja, ki niso redno kalibrirana, lahko povzročijo tehnične napake pri montaži, kar ima lahko posledice ne le za varnost delavca, temveč tudi za končno kakovost izdelka.
- K tem napakam je treba dodati še pomanjkljivo usposobljenost za nepredvidene postopke, kot so hitri posegi pri zaustavitvah ali vzdrževanju, ter dejstvo, da časovni pritiski dokazano povečujejo število nesreč.
Rešitve in priporočila
Ključna rešitev je celovit pristop, ki vključuje tehnične, organizacijske in osebne varnostne ukrepe:
- Ustrezna uporaba namenskega držala za delo na obdelovancu - primež ali mizarska spona – ročno držanje obdelovancev pri rezanju namreč predstavlja veliko tveganje za odboj orodja in s tem takojšnjo poškodbo. Varnostne funkcije, kot so interlock sistemi, dvoročno upravljanje in zaščitni vizirji, so standard, ki ga mora izpolnjevati vsaka profesionalna delavnica.
- Pri orodju za delo z električnimi vodniki je obvezna uporaba električarskega orodja, certificiranega po standardu IEC/EN 60900, in izoliranih rokavic. Vsa ročna orodja POPAR, namenjena električarskemu delu, so označena z oznako VDE in ustrezajo vsem standardom.
- Redni vizualni in funkcionalni pregledi orodij. To pomeni, da se pred vsako uporabo preveri ostrina rezil, obraba brusnih plošč, stabilnost spojev in izolacija ročajev električarskega ročnega orodja. Momentna orodja je treba kalibrirati najmanj enkrat na leto oziroma po določenem številu ciklov, pogosteje pa v kritičnih panogah, kot sta energetika in letalska industrija.
- Ustrezna izbira zaščitnih rokavic. Rokavice za zaščito pred mehanskimi tveganji morajo ustrezati standardu EN 388, pri nevarnosti rezanja pa morajo biti preverjene po ISO 13997.
- Za varjenje so obvezne rokavice po EN 407, pri delu s kemikalijami pa po EN ISO 374. Pri uporabi PPE velja osnovno pravilo: zaščitna oprema mora biti prilagojena vrsti nevarnosti, napačna izbira pa je lahko enako nevarna kot odsotnost zaščite.
- Prav tako moramo pri varjenju upoštevati obvezno uporabo certificirane zaščitne varilne maske in poznati pravilne postopke varjenja. Več o tem si lahko preberete v našem blogu Vse, kar morate vedeti, da postanete mojster varjenja.
Vzdrževanje in kalibracija
Vzdrževanje orodja je enako pomembno kot njegova izbira. Poškodovano orodje, ki ima na primer odkrušeno izolacijo ali razrahljano rezilo, lahko povzroči hujše poškodbe kot sam delovni proces. Zato morajo redni pregledi zajemati vizualno oceno, funkcionalno preizkušanje in po potrebi takojšnjo zamenjavo poškodovanih delov ali orodja v celoti.
O samem vzdrževanju orodja si lahko preberete več v blogu Vzdrževanje ročnega orodja: Celovit vodič.
Kalibracija orodij, ki so namenjena natančnemu delu, je obvezna in mora biti dokumentirana. Vzdrževanje mora biti zasnovano kot proces, ne kot enkraten dogodek, saj le tako zagotavlja varnost in zanesljivost dela.
Profesionalna uporaba ročnega orodja zahteva več kot le tehnično spretnost. Gre za sistematično povezovanje pravilne izbire orodja, premišljene uporabe osebne varovalne opreme, rednega vzdrževanja in stalnega usposabljanja zaposlenih. Statistični podatki jasno kažejo, da prav pri ročnem orodju prihaja do velikega števila poškodb, zato lahko že manjši premiki v praksi bistveno zmanjšajo tveganja.
Za profesionalce je varna uporaba ročnega orodja neločljivo povezana s kakovostjo in ugledom dela. Varnostni ukrepi niso le zakonska obveznost, temveč profesionalni standard, ki loči odgovorne izvajalce od povprečnih.
Viri
- NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2023 — Poškodbe pri delu (PPD)
- Eurostat, Accidents at work — statistics on causes and circumstances (2022 data)
- OSHA, ISO / EN ISO 6789, IEC/EN 60900, EN 388, EN ISO 13997, EN 407, EN ISO 374